diši po koži
polni terorističnih brazgotin
priči pomladi
ki neutrudljivo raste
čez kri mladih in starih
nevrednih življenja
in tistih ki jim niso povedali
da si je smrt treba prislužiti
in
ovijalke ki skrivajo vprašanja …
koliko celic je potrebnih
da iz bitja ustvarijo Človeka
… rastejo čez ruševine egocentrične zavesti
okrancljane s sočutjem
do umirajočega paličnjaka
diši po koži
ki želi živeti
ko se smrt konča
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!