Oblačim jutro,

novo.

Najprej prižgem luč,

potem grem

na toaleto,

pripravim oblačila,

topla in mehka,

da bo občutek

bolj nežen,

da ne bo grobosti,

ne v besedah,

ne v dotikih.

Vlečem hlače

po predebelem telesu,

ki se je od mirovanja

razširilo, zredilo.

Potem si zaprem pas,

ki še ima nekaj

malega centimetrov.

Majico oblečem

na koncu.

Kakor piko

jo poravnam,

za danes bo

ona izbranka,

vse ostale bodo

ostale v omari.

In katera bo naslednja

ne vem niti jaz.

Katera beseda bo jutri,

da odpre nov dan

in mu da pečat.

IŽ-lev