PRISUTNOST KOJA NE(DO)STAJE
nasukan si na žuljevit dlan
mrtvog pogleda
na dan hoda do neizbežnih ponora
i samo malo udaljen
od usamljenih tumaranja vetrova
u godini nebeskog trnja
znam da si tu
bolestan od ljubavi
sa glasom strepnje
nalik odjeku srca u grlu zastalom
odaje te nagli trzaj vremena
nenaviknutog na neizvesnosti
dok se nastanjuješ
u orguljaševoj pesmi
gde ne(do)staješ
kao ulje u kandilu
V izginjanju je pogrešanje prisotnosti. Pesem, ki z jasnimi potezami opiše osamljenost, odsotnost, pogrešanje na večpomenski in globok način. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
- 12. 03. 2014 ob 14:01
- Prebrano 917 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 379.4
- Število ocen: 8