oči bolijo
srbijo pogledi strahot
strahovi burijo domišljijo
ko sence zavračajo objem
pesek med orsti polzi
zlate delce veter odpihne s poti
violina brez strun utihne
objem drugam odhiti
breze okruši vsak sneg
jim rane obriše le tek
oči solzijo rdeče od krvi
od ran
poeta ljubezni goreče
utonejo v sanje
v panj
osa najraje piči
kjer najbolj boli
samota najraje udari s sekiro tistega
ki ljubezni želi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nobody
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!