Hotela sem te poljubiti, misel.
Na vlažno čelo
pritisniti ti vroč pečat.
Te ne vprašati,
kje in kaj je smisel,
le solzo brez besed
spustiti ti za vrat.
A vse natanko isto je ostalo,
vsak krik kože, vsak dotik iskanj.
In srcu se ni nič poznalo,
če daje več, ko prosi manj.
V kateri temi se je dan začenjal?
V mrzlih stopalih, v žili, ki preseka vrat?
Morda te, misel, čas je le zamenjal
z Desetnico, ki šla je mimo mojih vrat.
urednica
Poslano:
11. 03. 2014 ob 16:08
Spremenjeno:
11. 03. 2014 ob 16:26
Ko misel postane Desetnica, gre od doma. Majda pa nam je napisala nežno pesem, v mislih pojemo z njo, ker vsak izmed nas pestuje kakšno misel, ki je ne more upesniti, jo pa pestuje. Kot arhetip otroka sirote je Deseti otrok ponavadi samosvoj in lahko tudi obdarjen z nenavadnimi darovi; razume govor živali, se spozna na zelišča ... Domov se lahko vrne po sedmih letih. Če se bo misel vrnila po sedmih letih in obstala v pesmi kot je ta, kar naj bo desetnica, kar slišim jo ob spremljavi kitare, zapeto z Majdinim glasom.
LP, lidija
Urednica Lidija,
hvala za dobra zelišča besed.
Sem jo, ker si že omenila, kar uglasbila, da bo lepše potovala po svetu :)
In hvala in lep večer vsem!
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!