
Ulazimo ranjeni u borbu s prirodom.
Ni većeg ringa,
ni manje mesta da se pobegne.
Pa opet,
borba je ravnopravna i beskonačna.
Mi menjamo prirodu,
a ona menja generacije nas.
U raskoraku s vremenom,
rastaču se ustaljene navike.
Nestaju i nastaju, pa opet nestaju
oblici, obluci i oblaci.
Gotovo da i ne osećamo rotaciju,
ali sasvim dobro slutimo revoluciju.
I uvek je manje ili više promenjivo,
mestimično i delimično.
A možda i nije.
Kovertirani potez
gotovo redovno sačuvamo za kraj.
Pa se uverimo
da on uopšte nije bio onaj najbolji.
I dok se pravimo
da rođački brižno štitimo ostale primate
ulazimo ranjeni u borbu s prirodom.
Zanimiv krogotok boja človeka z naravo in medsebojnega uničenja. Všeč mi je tale del, ker je pomensko in zvočno bogat:
Nestaju i nastaju, pa opet nestaju
oblici, obluci i oblaci.
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!