Noč, ki blešči se v teh njenih očeh,
je tako jasna in polna zvezd!
In vedno, kadar spravim jo v smeh
v dar jih dobim polno pest.
A ena želja, ki mi ostaja
za zmeraj neizpolnjena
je ta, da bi ta noč bila brez kraja,
da bi ta noč bila brez dna.
Ker vzide jutro, za jutrom dan,
ki mi te zvezde odtuji
in me oropa sna in sanj
in spet zrem v svet praznih oči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!