Drsim preko tankih robov.
Segam v modrikaste slike morja,
v njegove povoje in odhajanja.
Z mokrim čelom se dotikam skalovja,
ki kriči v zarezah.
Odhajam med ostre lupine,
ki se pogrezajo vase.
Kakor izdih.
Zelo všeč mi je Odhajanja 1. Bi pa morda prečrtala le nekaj:
Drsim preko tankih robov sreče.
Segam v modrikaste slike morja,
v njegove povoje in odhajanja.
Z mokrim čelom se dotikam skalovja,
ki kriči v zarezah.
Odhajam med ostre lupine,
ki se pogrezajo vase.
Kakor izdih onkraj zavesti.
Kaj meniš?
Lp, Ana
Ana, všeč mi je tvoj predlog.
Naj zadnji stavek popelje bralca k razmišljanju.
lp, Essentia
Všeč mi je to nihanje - naraščanje in izginjanje vala, diha, skalnih zarez in lupin ... in bogata simbolika, ki jo nosi s seboj. Čestitke,
Ana
Ana, hvala za nasvet in podčrtanko!
lp, Essentia
Sicer je ne berem prvič, a sedaj je naravnost čudovita.
Morala sem ti to napisati :):):)
Lp, Lea
Poslano:
09. 03. 2014 ob 14:31
Spremenjeno:
09. 03. 2014 ob 16:51
Draga Lea, hvala!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!