Že mrak se spušča, zdaj ura pride,
ko vse v trenutku se odloči:
kdaj čas je, da sonce zaide
in kje berač naj prenoči.
Drevo je golo, v temo potopljeno
in zvezde se utrinjajo za njim,
da zdi se, da na listje izgubljeno
nas spomnil je iskreč spomin.
A sam zdaj tu za tujo slavo
skoz mrke vrst prerojen,
naj dvignem stih svoj kot zastavo,
ponosno med ljudi z njim grem?
Ne, ne bo me več usodna sila
zvabila pred ta goli list,
ne bo mi več moj mir kalila,
rad spanec bi imel le dolg in čist.
NOV. 1995
Kaj res nikogar ne vzdrami
ta moja pesem drobna?
Saj tako morda
dolgo ne bom več med vami.
(W.H. Auden)
Matej, sem se te "usmilila".
Čeprav, iskreno povedano, me čudi, da sam ne ocenjuješ drugih (ali pa deliš same enake ocene in se ti zato ponder ne premakne iz 5 točk max. proti 50-im max.). Dolgo si že na portalu, že zdavnaj bi morala biti tvoja ocena "težka".
LP, mcv
Za začetek oceni kakih 100 pesmi, potem poglej, kaj je s ponderjem.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!