Tiho spredem mrežo okoli tvojega srca,
ti sploh ne opaziš,
dokler ne poskušaš pobegniti,
takrat je prepozno,.
Prevečkrat sem te že ovila okoli
se te naveličala
in te prepustila usodi

In ko vezi že popustijo,
zategnem svoje zanke.
Tvoje misli zopet k meni hitijo,
mojo željo po lakoti umirijo.

Lačna črna vdova,
lačna tvojih solz
tvojega drhtenja in kričanja,
po svobodi,
tam kjer vdova sama hodi.

Ti pa se vrtiš,
po notah njene sonate,
ne opaziš da počasi prodira vate,
ko v nekem trenutku izpuhtiš.

extra