Lebdenje
Mesec pobarva zvezdni prah v hlad,
molče pada na tihe ljudi,
pokrivam se z odejo zaželjenosti,
dokler ne sparam zadnje nitke napletenega.
Ko bom enkrat legla v noč brez nje,
me ohladi prš nemega zvezdenja,
lebdeča v izposojeni svetlobi
kot pepel ležem na bose, pregorene,
zbujene,
da se zvrtinčimo v svetilnik,
luč, stkano brez zank
in morda kdo krene proti njej iskat svoj žar.
Luč, stkana brez zank...kul
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 03. 2014 ob 18:43
- Prebrano 622 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 249.73
- Število ocen: 9