Kaj mi ima povedati

pesnik

z na pol ugaslim pogledom

in zamišljenimi prsti

pred razpokanimi ustnicami?

Kaj bi moral videti

v njegovi sključeni postavi?

Kdo ve v kateri že

predimljeni, prepiti noči

je s sebe odkrhnila

še en košček tiste

zanj tako značilne

igrivosti.

Kaj mi želi pokazati

utrujen zamah roke

ki v zrak nariše

neki novi verz

osiromašen navdiha?

Kaj naj bi slišal

v njegovem raskavem glasu,

ki se zdi otopel in polomljen

kot ZOBJE IZPETEGA

ŽAGINEGA LISTA.

Od tega živim,

je zaškripal pesnik

čez neprodani sveženj

svoje najnovejše

pesniške zbirke.

Milan Novak