kot bi dihal
ta vmes
ta nič
med eno in drugo materijo
odlepljen od gravitacije
lebdim
kot bi sijal
v praznino
v ta BREZMASNI PROSTOR
in dotiki nežnosti
na licu so
morda
le utvara
čudim se
kako lahko
z uporabo tridimenzionalnosti
povsem natančno določim
moj položaj
a kljub temu
se mi niti ne sanja
kje sem
še najbolj pa preseneča
ostrina vdiha
kako more biti praznina
karkoli druga kot prazna
očitno mora obstajati
četrta dimenzija
v kateri se praznina čuti
in je lebdenje gibanje
skozi to dimenzijo
gravitacija
deluje kot razumevanje
in ne sebično prilaščanje
edino to me še bega
kam gre svetloba
iz mojih oči
zato se zdijo
kdaj pa kdaj
malo zbegane
Poslano:
02. 03. 2014 ob 19:16
Spremenjeno:
03. 03. 2014 ob 09:36
WOOOW!
Zelo eksplozivna! Zelo mi je všeč!
Jaz bi edino izpustila zadnjo kitico in končala pri tej:
v kateri se praznina čuti
in je lebdenje gibanje
skozi to dimenzijo
gravitacija
deluje kot razumevanje
in ne sebično prilaščanje
Se mi zdi, da pove vso bistvo:)
Lp, Maja
majamiloševič, najlepša hvala za komentar.
ja, res je, vrhunec pesmi je v tej gravitaciji. imam pa jaz neko lastnost, ki je lahko slabost ali pa prednost, da pesmi pišem z nekakšnim "epskim zamahom" (izraz sposojen od umetnice Cvetke Bevk). zato imam nemalo težav s kratko formo.
tvoj predlog bom temeljito pretehtal in se odločim.
pozdrav!
Mislim, da je Majin predlog kar na mestu. No, preberi še večkrat in poslušaj odzven pomenov pri obeh verzijah.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!