Ob reki
Če me kdaj divji tok vrže na kamen
in bodo moja prsa razklana na pol,
srce pa raztrgano utripalo na zraku,
pridi pome, lezi zraven.
Voda bo odplaknila parajoče drobovje
in žuboreče oplazila hrbet,
obliznila trdo kožo,
truplo bo steklo s strugo, ki ga vabi,
ti pa ostani.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
- 01. 03. 2014 ob 20:34
- Prebrano 669 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 108.71
