Cirkus

Sem direktor

v pisarni cirkuške arene

s polnimi predali delovnih viz virtuozov.

Sem klovnesa

v prevelikih čevljih za telo,

a ravno pravšnjih za ego,

čeprav se kar naprej spotika.

Sem akrobatka

na fosilih besed razpetih nad temo spodaj,

brez varovalne mreže.

In sem divja mačka,

ki vedno pristane na nogah.

Pokanje lastnega biča

me poriva skozi ognjen obroč.

Sem konj,

ki dirja v krogu

z lastno senco na hrbtu,

ki dela prevale.

 

Sem polna tribuna cirkuške arene.

In ploskam klovnesi

in zadržujem sapo za akrobatko

in sočustvujem z divjo mačko

in dirjam s konjem in lovim lastno senco.

 

V rokah držim šopek cvetja

za  direktorja.

Evelina

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 03. 2014 ob 21:07

Pesem, ki tako lepo ilustrira, v katere kože vse se lahko tisti, ki piše, prelevi in na kaj vse ga asociira lastna notranjost. Morda bi edino v zadnjem verzu odstranila "samega" (poudarek na nekaj, kar pa je že bilo) - pustila bi samo direktorja, ki potem lepo zdrsne spet na začetek pesmi ... Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

Evelina

Poslano:
02. 03. 2014 ob 19:21

Ana, hvala za komentar, ki je na mestu. Popravljam.

lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 03. 2014 ob 22:13

Čestitke k pesmi,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 28. 02. 2014 ob 20:14
  • Prebrano 716 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 298.7
  • Število ocen: 7

Zastavica