Pogodba z Ničem
Včasih zamežika silnica spomina,
tam, kjer ost si brusi topa bolečina.
Se tedaj uprejo misli, v kotu zbrane,
pljunejo na kamen biti tlakovane.
Brezna se odprejo, tista, brez izhoda,
in ko padeš noter, si le epizoda
neke mrke slike, ki ne kaže zgodbe,
ampak le osnutke sklenjene pogodbe
(ki nastaja stalno, pa čeprav ne gledaš,
ker mižiš brezglasno, v verzih Nič prepredaš).
Beli list iz roke v roko se podaja
kot podlaga smisla, ki ti dih prodaja,
prazen in poltrhel smerokaz do hiše,
do katere smrt ti puščico zariše.
tista brez izoda ;) hm - katera črka manjka ;) :)
urednica
Poslano:
27. 02. 2014 ob 20:17
Spremenjeno:
27. 02. 2014 ob 20:43
h? H! :)))
hvala.
LP, L
Sonet v eni sapi, ki švistne kot puščica do ... niča? In vendar je vmes spominjanje in beli list za zapisovanje epizod do konca. Zmrazi, ji pa ujetost v formo zelo ustreza (kot vsojenost). Čestitke,
Ana
Pravzaprav, ana, si mi šele ti povedala, da je v bistvu res sonet!
:))))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 27. 02. 2014 ob 18:30
- Prebrano 1042 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 443.94
- Število ocen: 16