Ne,
mene več ni,
ostale so samo čačke
na zmučkanem listu,
ostal je tisti veter v očeh,
ki trepalnice polaga skupaj,
medtem ko zvezde uspavajo
in gungajo zaspano dušo
na veliki beli mreži iz oblaka,
mesec bo zapel nočno pesem
in kraljestvo neba se mu bo
priklonilo in zasluženo častilo.
Ne, mene ni več.
Ostala je iluzija v besedah,
a tudi ta bledi kot rumeni list,
ki nima več rešitve.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!