Nimam te rada.
Samo roka zadrhti
od mraza, ko iščem
vrata v korak s tabo.
In ko me pokličeš,
pritečem na površje,
enonoga in gluha,
da ti postrežem z vodo
iz mojega zajetja.
Prevelik je izvir,
preveč voda odteka
preko zemlje,
ki ni čutila ustnic
med nama,
ni sprehajala lakote
najinih sotočij
in ni iskala splava
na poti skozi Had.
Nimam te rada.

Le jezik postavlja glasove
v enak mozaik kot takrat,
ko sva prvič odšla s freske.

Vesna Šare