KO POLETIM

Še slišiš zvok,

ki se med krošnje vpenja?

Tam plašen gnezdim

kakor trepetav golič.

Med spletom niti iz jesenja,

tiho tebi odo pesnim.

 

Prikrito sem te gledal,

bela golobica,

v daljavi mehkih lun

si se smehljala.

Odšla si daleč, proti zvoku strun,

ki v jutru božala so lica.

 

Še slišiš ton,

ko se zazreš v sanje?

Tam čakam te razprtih kril

in vedi, šel bom do pomladi,

dokler ne potopiš se vanje,

odeta v perje angelov in vil.

 

Martina Pavlin-Essentia

Komentiranje je zaprto!

Martina Pavlin-Essentia
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia

Pesmi

  • 26. 02. 2014 ob 12:20
  • Prebrano 569 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 261.02
  • Število ocen: 9

Zastavica