skozi kristalne solze po komaj vidnih poteh, nekoč
z odtisi tačk in radostjo najboljšega prijatelja, v
nedeljo zjutraj sam, brez vezi. sledi v duši počasi
bledijo in spomini so kot pekočina v grlu; žgejo,
ko se sprehajam ob reki, kjer sva samevala v
zaspanem mestu.
ko je prišel trenutek, sem se ti približal, da bi
vdihnil zadnjo sapo. morda bi se naselil v mojih
pljučih in žilah in koži in duši, da bi sledi postale
kamnite. morda bi te delil z nekom v sebi. nekom,
ki bi razumel, zakaj si tako ljubil in zakaj sem bil
sebičen, da si trpel, ko si me želel zapustiti.
ko ljubiš, kar ljubiš, ti ne more biti odvzeto. in
žalost je čudovita, saj spominja, da sem te imel
rad.
Poslano:
25. 02. 2014 ob 18:43
Spremenjeno:
25. 02. 2014 ob 18:53
Nekam je poniknilo "krdelo", izluščilo pa se je še nekaj premišljenih podrobnosti v drugi kitici.
Forma pesmi je takšna, ki tudi mene zadnje čase močno vleče, ne kot urednika, teveč kot pesnika. Nekaj bo že na tem, da se to pojavlja pri večih. Od koga sploh "prepisujemo"?
Pripis: pesem podčrtuje Muri. Zdaj pod grmom forzicije, prej...
Poslano:
26. 02. 2014 ob 09:05
Spremenjeno:
27. 02. 2014 ob 00:48
hatorejtusmo. Pri Literaturi.
Oda na čebulo.
odanapsa
:)
Poslano:
26. 02. 2014 ob 10:27
Spremenjeno:
27. 02. 2014 ob 00:48
Čestitam, Gregor!
Forma je tudi meni všeč in revija Literatura prav tako (želim se naročiti nanjo, a vedno znova se premislim, kar je moja pokojnina mizerna).;)
Kaj naj še napišem? Aja, občasno se povabim sem: http://gregor.rozman.si/
Lp, Lea :)
urednica
Poslano:
26. 02. 2014 ob 21:40
Spremenjeno:
27. 02. 2014 ob 00:48
GregorR, tale pesem je za na vrh mojega izbora ...
LP, lidija
Poslano:
27. 02. 2014 ob 00:47
Spremenjeno:
09. 05. 2014 ob 12:24
hvala vsem za prijazne misli. nikoli si nisem mislil, da bom resnico ujel v poezijo, fikcijo pa uporabil za kratko prozo. morda pa so čustva tista razlika med liriko in epiko.
Poslano:
27. 02. 2014 ob 08:59
Spremenjeno:
28. 02. 2014 ob 15:55
No eto.
Če to ni to...?!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gregor Rozman
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!