igrica

mimo je priplavala ladja in me potopila

samo sposobnosti dolgega zadrževanja diha

se zdaj zahvaljujem

da sem spet skoraj na površju

v roki mi je ostal ladijski vijak

samo ta mene ne poganja nikamor

na obzorju, rdečem, vidim to barkačo

še malo pa bo zašla

 

posledice dogodka so vidne

sivina namesto modrine

 mastna viskoznost vode

namesto brbotave poskočnosti

pest crknjenih rib in na hrbet obrnjenih rakov

smrdljive školjke

pokvečene haloge

 

lebdim pest pod površjem

malo premražena in zelena

diham skozi napokano slamico

kakšna kaplja mi zdrsne tudi v sapnik

 

kašljam

vsaj še danes

saj bo

 

...

 

eh, mornar

pa samo ladjice potapljat

sem se hotela iti s teboj

Lidija Brezavšček - kočijaž

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 02. 2014 ob 21:38
Spremenjeno:
24. 02. 2014 ob 20:38

Je preživetje igra? S pestjo, polno mrtvila, dihajoč na razpokano slamico. In kdo je tisti mornar, ki zapelje proti obzorju, da se vse razlije v neobstoj? Seveda pa je lahko slika povsem aktualno politična. Čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 23. 02. 2014 ob 22:00
  • Prebrano 1269 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 258
  • Število ocen: 7

Zastavica