mimo je priplavala ladja in me potopila
samo sposobnosti dolgega zadrževanja diha
se zdaj zahvaljujem
da sem spet skoraj na površju
v roki mi je ostal ladijski vijak
samo ta mene ne poganja nikamor
na obzorju, rdečem, vidim to barkačo
še malo pa bo zašla
posledice dogodka so vidne
sivina namesto modrine
mastna viskoznost vode
namesto brbotave poskočnosti
pest crknjenih rib in na hrbet obrnjenih rakov
smrdljive školjke
pokvečene haloge
lebdim pest pod površjem
malo premražena in zelena
diham skozi napokano slamico
kakšna kaplja mi zdrsne tudi v sapnik
kašljam
vsaj še danes
saj bo
...
eh, mornar
pa samo ladjice potapljat
sem se hotela iti s teboj
Je preživetje igra? S pestjo, polno mrtvila, dihajoč na razpokano slamico. In kdo je tisti mornar, ki zapelje proti obzorju, da se vse razlije v neobstoj? Seveda pa je lahko slika povsem aktualno politična. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!