V naših škatlah strašni spaki vladajo ob tej navlaki,
pravijo nam strokovnjaki, da brez njih ne moreš nič,
mi smo se doma predali, saj vseh teh online živali,
kljub prikriti samohvali, se ne rešimo brez prič,
računalniški hudič.
Prvi zlobni napadalec in bolezni prinašalec
bil je nalezljivi virus, pravi pametnjakovič,
brisal važne datoteke in postavljal nam zapreke,
ni je takšne apoteke, vsa zdravila so zanič,
računalniški hudič.
Brž s prihodom interneta ni več kritična disketa,
spet je varnost prizadeta, zdaj ne vem že kolikič,
vsej družini štiričlanski ponagaja konj trojanski,
in nadlogi huliganski ne zaleže hlevski bič,
računalniški hudič.
Mislim, da bili smo prvi, ki so jih razžrli črvi,
mršči inženir obrvi in potí se kot prašič,
solze zadržuje s silo, ko zahteva doplačilo,
a to gliste ni motilo, da ne pride trinajstíč,
računalniški hudič.
Kdor si le oddih privošči v strašni digitalni gošči,
hitro vidi, kaj so hrošči, proti njim je le slabič,
saj kompjuter nekaj dela, stežka pride do Excela,
spet pokvarjena tabela, šef vreščál bo kakor ptič,
računalniški hudič.
Moj prenosnik ni okužen, vedno je na moč uslužen,
a mu polž je, stvor mehkužen, v prsni koš zabil kolíč,
iz te ranjene mašine ni nobene več brzine,
čakaš, da te volja mine, daj, poišči si radič,
računalniški hudič!
ficra_zom