Pridejo trenutki

v našem življenju,

ko vejice

niso dovolj.

Ko je potrebno

narediti piko.

Končati.

Tako težko,

a vendar potrebno.

Nekje je treba

končati stavek,

odločitev,

ki je dokončna.

Še vedno

se skrivam

in tolažim

z vejicami,

kot da bodo

le-te same znale

narediti piko.

A pike od nikoder

in vejic preveč,

da bi dokončala

kar imam v mislih.

Pika.

Pika.

In še enkrat Pika.

To je potrebno,

včasih tudi zato,

da zmagaš.

Ker obotavljanje

ni dobro,

prinaša nemir

in zavlačuje zgodbo,

ki je že zdavnaj

končana.

IŽ-lev