med zidom
in razcepom poti
je zašumel izliv
kiselkastega vonja
v sotočju čepi
povodni mož
s travnato lasuljo
sliši se žaganje in pok
kot skozi telo
zareže brezizhodnost
topega časa
vlak je odpeljal
Precej zanimiva gradnja (pesmi) od zidu, do vlaka, ki odpelje. Vmes precej "običajnih" stvari, kjer se zdi običajen tudi povodni mož, ali pa vsaj deluje, kot da tam je in je to pričakovano.
Malo sem pokukal tudi druge objavljene pesmi, na kar me je "napotilo" to Sotočje; in v katerem je našlo svoj prostor sotočje, ki je v zelo harmoničnem kontrapunktu z razcepom poti. Vse skupaj bi rekel: vzpodbudno in prepričljivo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nadjakovac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!