jutro si je naredilo zajtrk in pomilo kozarček za sabo

preden me je prebavilo se je poigralo

s kodri ki so popadali s strehe moje (kvazi) poezije

pospravljene v začetke jutrišnjega spet deževnega dne

frizerja pa ni bilo ni bilo

sicer so pa vsi mojstrovalci naročeni šele zvečer

in tudi

sama lahko pometem za sabo

zamolknem ker do večera ni nobene kuhinje

saj ne da bi bila lačna ampak dirigiranje je v moji naravi

kolikokrat me je to že nateplo po lopaticah

samo novi cikli vsakovrstnega življenja okoli mene

ki ga sicer ne opazim ampak obstaja

in obhaja svoje prazakramente stvarnosti

recimo čajna žlička mi vedno pade pod pult

in maček štrajka ob polni posodici gleda očitajoče

pustimo to

večer se približuje (med jutrom in nočjo je le hip

pravzaprav še tega ni, kar poskusi ga ujeti, mislim včerajšnjega ...)

zvečer pa

zaključka seveda ni

oprostite če sta ga morda pričakovali

Lidija Brezavšček - kočijaž