Osenčenja
večer tako razsipno kremast
da se hiše milijo
s karbidno mesečino
in se skozi skelete
posivelih oken razlije
zadebeljena roka svetline
ki marmorno tlakuje
vsakršne sence
nemudoma zatem pa še mene
s širom odgrnjenimi rebri
ter preganjeno kožo
v roki
Izjemno zgoščeno upovedana miniatura nekega večera - nekega občutenja - nekega človeka - vse ostalo je prepuščeno bralcu v razmislek in zgodbo, ki jo lahko oblikuje iz tega polno naslikanega prizora. Bravo.
Čestitke, Albin :)
Pesem mi je všeč, kot so mi všeč vse tvoje.
In vedno znova jemljem v roke tvojo zbirko haikujev. Res sem vesela, da jo imam.
Lp, Lea
Hvala Lizika, me veseli :)
Lea, hvala za zgornji komentar. Vsaj tako (če ne še bolj), me
resnično veseli tvoj odziv na zbirko haikujev.
Lp, albin
Aleksandra, hvala !
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 13. 02. 2014 ob 08:46
- Prebrano 1185 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 481.87