Stala pod zamreženim oknom  njegove hiše,

bitka in plamen in plamen pogled,

kakšna sprememba pribita na križ,

bledi obraz trepeče od smrti duha,

trenutki v duši sam strah,

ki molči v tej nesreči,

in golgota in veja svetega macesna,

odkrila duša zdaj misel,

trepeče od demence poslednjega značaja,

s tresočo roko,

preskrbi mi novec pa štango pa vrv,

česar te zdaj prosila,

ko.....,

ki te je gnalo in te zabolelo,

moral trpeti boš moje srce,

a roke svoje boš..... umazal s krvjo moje menstruacije,

peklenske poštenosti ničevosti,

zdaj pusto zdaj izmaličeno,

sredi zime 2014 ljubezni,

H₂O otroških želja,

pobegle iluzije reševanje...., kdaj bo večerja(?)......

vzporedno pohotno nepregledno,

odpela bom prvi gumb na srajčki,

to je moja last,

to moje hrepenenje,

grem zdaj grem k ortodontu,

zabušavala sem,

USODNA ODLOČITEV..., jaz pa dala vse bi zate kot muka krava,

bi me ljubil me poljubil me odnesel v ljubljanica mesto,

če le Leon dovolil bi mogoče..., al pa tudi ne,

in Anakreon,

oh, kje tisto pismo zdaj....,

je antraks gnusni ZDAJ,

na tem mestu zdaj pokaže se mavrični sijaj,

tehnika v drugem odlomku ZDAJ,

pravzdajprišlabomnazaj potešena nazaj, nazaj,

potem vse bo jasno in v usta tlačila bom ogabno nagravžno.... tisto reč tvojo,

ojjooooooooj,

umrl za možgansko kapjo,

Emma Bovary, to sem jaz....., stari vtičnik se potem pokvari...©---Blažka#mumija/afrikajiiih

Blažka Bečan