Breze šumijo in se osvobajajo
trdega ledu, ki jih je ovijal v temo.
Zvončki nemo ležijo nad koreninami
in žalujejo za izgubljenimi listnimi poganjki.
Čez jaso steče srna, iščoč
še zadnje vejice hrane.
Sova se ustavi na eni od vej hrasta.
Plen, bi lahko odmevale njene misli.
pa odmevajo?
In v mojem gozdu je človek.
Brez njega bi gozd potonil v tišini.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!