Nikoli ne podvomi ne vase ne v božje namene
in ne oziraj se na tiste, ki ne zmorejo prenesti zmage,
ker je evolucija izbrala ravno tebe 
oglašaj se redno, dostojanstveno in modro ob velikih tragedijah
toda ne oziraj se na nesrečo ljudi iz svojega okolja
če si skažen in brezčuten,  bodo danes beroče osebe
to razumele kot znak vzvišenosti in modrosti
govori malo, počasi in tiho, da bodo tisti, ki te poslušajo
morali izbirati med lastnim dihanjem in teboj
ne boj se, tisti, ki te poslušajo bodo vedno izbrali tebe
ne jemlji neresno svojega uredniškega mesta
in književnih natečajev v katerih si član žirije ti ali nekdo od tvojih prijateljev
podpiraj le tiste pisatelje, ki so slabši od tebe
s tem boš pridobil neskončno ubogljivo armado privržencev
in postavljeno ob njihova, bo tvoje delo vedno sijalo
ni ti treba skrbeti za zgodovino in njene sodbe
(ne pozabi, da je evolucija izbrala tebe)

če boš moder, boš vedno boljši od tistih ki prihajajo
če si kleptoman, ne kradi po blagovnicah
opri se na državo, nacionalna, verska in domovinska društva in fondacije
opri se na mednarodne fondacije in poskušaj odkriti
kakšen profil pisateljev  je trenutno zaželen v naših krajih
oni te zadeve spreminjajo pogosto in v skladu s cilji, ki jih ti ne moreš dojeti
med ženskami in kolegi, ki so željni književne slave za vsako ceno
izbiraj le tiste, ki ti bodo služili za zabavo in relaksacijo
bodi zmeren pri seksu in ne razsipavaj moči, nikoli se ne zaljubi
v postelji ne bodi gentleman, ženski orgazem ni pomemben, pazi na svojo prostato
ne pozabi, evolucija je izbrala tebe

in čeprav si piroman, nikar ne požigaj hiš sosedov
to bo opravil nekdo od tvojih bralcev
če že moraš, požgi kakšno mesto, le Rima nikar, in pozoren bodi, ko prižigaš

ko si prisiljen kaj plagirati, plagiraj le tiste

ki nimajo možnosti, da objavijo svoje rokopise

če pa jih kdaj vendarle objavijo, bo vse kazalo, da so oni plagirali tebe

ne dopusti, da bi bili drugi kdaj prepričani, da je to kar govoriš zares tvoje mnenje

bodi vedno nekoliko dvoumen in drži se visoko
ni ti treba imeti razlogov za to

tisti, ki ti bodo sledili, bodo že našli razlog, da se spustijo nižje od tebe
ne zamujaj promocij, književnih večerov in srečanj
toda vedno bodi tiho, ustvarjaj vtis zamišljenosti, globoke in zaskrbljene
ne sramuj se narediti felacije velikim imenom svojega naroda
toda nikoli se ne fotografirajte v tej pozi
če se že fotografirate naj bo videti, kot bi se prerekali
glede kakšnih stališč šopenhauerja ali sartra
skrivnosti, ki jih poznaš o ljudeh na oblasti, nikoli ne razkrij
njihove nagrade so kot pravica

mogoče bodo prišle pozno toda vsekakor bodo prišle

nikar ne žali tistih

ki so imeli radi Dostojevskega
ker je nemogoče računalniško obdelati, nemogoče

podatka, da se je pravzaprav v glavi Rodiona Raskolnikova
začela velika oktobrska revolucija
petdeset let prej kot to piše u drugih knjigah
zapomni si, Dostojevski je odpadek evolucije
ker ni mogoče, da se je po istem zakonu zgodilo to
da je Jelisaveta izkrivljenih ust

v pošvedranih čevljih iz kozličkove kože
naletela na rop
kot tudi včeraj neka poroka polna otrok
v iraku čez neko črto
na monitorju

vedeti moraš kaj je nemogoče
in nikar se ne ukvarjaj s hrošči v gonilnikih
ki usmerjajo pametne bombe
ti nisi informatik, ti si pisec
in ni se ti treba bati, ni res
ni res, da nekdo vedno pride mimo

računalnik ne bo nikoli sposoben zapeti
kot smo mi nekoč
peli o Njem

o, človek, pazi da ne hodiš majhen
pod krvavimi madeži na nebu
in nikoli, nikoli več ne govori o morali
ker so te zgodbe nepovratno izginile skupaj z dvajsetim stoletjem
kot parne lokomotive in video rekorderji, ki so mečkali
magnetne trakove na kasetah
kot kasete s starimi filmi
ki so potonile skupaj z guggenheimom
in njegovo zlato tobačnico na titaniku
toda, če boš kdaj moral, napiši
napiši, da je zgodba o pravici titanik naše civilizacije

in nikoli ne pozabi: evolucija je izbrala ravno tebe
zmagali so tisti, ki so v parizu, berlinu in oslu
žvižgali Ibsenu, ko se je Nora odločila oditi
in tisti, ki so se pri urah književnosti
smejali in se rogali pesmim Vaska Pope
tisti, ki so Maku Dizdarju poslali odločbo o izselitvi
in kasneje iz njega naredili nagrobnik

zdaj ni nikogar, ki bi mu lahko žvižgal
nikoli se ne bodo vrnili tisti, ki so zaneseni odšli
v pesem o tatovih rož, ne veter ne vrtnice
nihče, nihče, nikoli več ne bo rekel
vrni mi moje krpice

in ne verjemi nikomur, ki govori o tem
da so tudi vojaki tvojega naroda pobijali tuje otroke
in da so potuhnjeno pobili heretike v svojih vrstah
naj otroci, ki bodo prišli za teboj iščejo besede
s katerimi so heretiki odklenili nebo
in nedotaknjeni, zdravi in živi odkorakali v večnost

Jure Drljepan (JUR)