
v hišo brez zidov sem izrezala okna
ki so od nekdaj visela
boječe izzivalna
z dlani
šepajočih igrišč
sem zagledala njo
ki sem ji pokazala prve brste
z večno ruto na glavi
z bleskom kovine v obrazu
je spodobno sedela na klopi
podpirajoča stopnice
po katerih je porivala
upe in obličja
le roki je odrezano odmaknila
na drugi konec ceste
in videla sem njega
v katerega sem se zlila
z vodo rek in morij in suhih dolin
kako se je brez oči
spogledoval
z rdečo vrtnico na prsih
in slišala sem veter
ki je zasoplo drgetal
pod krilom lutke
ustvarjene za njo
razprostrte
čez gladino cvetoče veje
in zbrisala sem svoja okna
še ena tvoja odlična...
Bravo, všeč mi je!
lp, Essentia
Pesem se mi zdi simfonija spominom in ena krasna refleksija na preteklost, ki se ni uresničila, kot bi si želeli. Bravo, Vesna.
Lepo nedeljo ti želim
Andrejka
Hvala, Andrejka. Sprašujem se, kako bi bilo, če bi se vse uresničilo ...
:-)
Lp,
Vesna.
Pesem mi je zelo všeč, "z rdečo vrtnico na prsih" ...
ako sam dobro napisala...:)
lp
Jagoda
Hvala, Jagoda! Dobro si napisala. :-)
Lp,
Vesna.
Podobe, ki so vsaka za sebe močne, v skupni postavitvi delujejo kot drama absurda - okna, ki so izrezana v brezzidno hišo, ona in on, ki na nek način izhajata / se iztekata v prvoosebni p. s., dejanja vseh protagonistov (podpiranje stopnic, porivanje upov, brezočesno spogledovanje ...), ki se zazdijo kot dedni zapis, privlečen v ta prvoosebni p.s., ki zaradi nenadnega vpogleda v vse to (absurdnost) izbriše okna. In ničesar več ne vidi, vse je že ponotranjeno in nemogoče je karkoli vrniti na izhodišče. Čestitke,
Ana
Ana, hvalaaaaaaaa! :-)
Lp,
Vesna.
mislim, da je v zadnji vrstici pojav absolutne napake ;)
in to mislim resno. kx
lp
Jure, kaj je to absolutna napaka?
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!