GRE
V sívost cestnega prahu
je vpet korak.
Stopinja v temno modro noč odmeva.
Če hotel in če mogel bi,
bi kar ostal zaklet
ali morda
odšel bi že za dneva.
Brez slike vsi
so senčni vzorci,
štrenasto pretkani
na počasni poti,
saj s požganimi zenicami
ne vidi
neme vztrajnosti oblik,
prav nič zunanjega
preklanih upov več ne zmoti.
Ne čuti svojega koraka,
je kot brez nog
in bolečino nosi tiho,
mirno, vdano,
vztrajno, kakor
suženjski otrok.
In gre in gre ...
Še gre naprej,
ne neha več hoditi.
Že davno, davno je tega,
ko spomnil se je še,
če kam je hotel priti.
je vpet korak.
Stopinja v temno modro noč odmeva.
Če hotel in če mogel bi,
bi kar ostal zaklet
ali morda
odšel bi že za dneva.
Brez slike vsi
so senčni vzorci,
štrenasto pretkani
na počasni poti,
saj s požganimi zenicami
ne vidi
neme vztrajnosti oblik,
prav nič zunanjega
preklanih upov več ne zmoti.
Ne čuti svojega koraka,
je kot brez nog
in bolečino nosi tiho,
mirno, vdano,
vztrajno, kakor
suženjski otrok.
In gre in gre ...
Še gre naprej,
ne neha več hoditi.
Že davno, davno je tega,
ko spomnil se je še,
če kam je hotel priti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 23. 11. 2008 ob 12:02
- Prebrano 2525 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 316
- Število ocen: 16
