Na Prešernovem grobu

V tem gaju, kjer le breze šelestijo,
Zamaknjen zrem v vklesano posvetilo:
V domači zemlji našel si gomilo,
Besede se nad grobom ti glasijo.

 

Mi misli v tisti daljni čas hitijo,
Ko tvoje delo nam je naznanilo,
Pisati po domače ni slepilo,
Ko si postal vodnik nam s poezijo.

 

In kljub odporu, stiski in trpljenju,
Se plemeniti duh tvoj ni ustavil,
S slovenščino si tujcem se predstavil,

 

Pokazal pot si strpnemu življenju.
A kaka danes tvoja je Ljubljana?
Z jeziki tujcev spet je vsa nastlana.

valjo

pi - irena p.

Poslano:
08. 02. 2014 ob 14:45
Spremenjeno:
08. 02. 2014 ob 14:47

Turistična Ljubljana ? :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
08. 02. 2014 ob 17:17

ena rahla pripombica, bolj pomislek:

Nastlana v jezikih tujcev?  (potem manjka še pojasnilo, s čim je nastlana ...)

  Morda bi bilo bolje takole:

Z jeziki tujcev spet je vsa nastlana ...


Kaj meniš?

  Lp, lidija

Zastavica

valjo

Poslano:
08. 02. 2014 ob 21:59
Spremenjeno:
10. 02. 2014 ob 15:33

Lidija,

prvotno sem mislil: Z napisi tujcev ..., kar naj bi opozarjalo na razna imena slovenskih podjetij in raznorazne reklame na oglaševalskih panojih, ki jih je čedalje več v tujih jezikih. Ko pa sem včeraj poslušal govor Prešernovega nagrajenca Kavčiča, kako se je zgražal nad zaničevanjem našega jezika, (baje, celona na univerzi hočejo uvesti predavanja v angleškem jeziku), sem se odločil za - v jezikih. Sedaj vidim, da je stavek nedorečen in ga popravljam po tvojem predlogu.

Hvala za opozorilo in lepo pozdravljena, valjo.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 02. 2014 ob 18:57

Ob Prešernovem dnevu je lepo brati kak sonet. Tvoj je tak, ki prav lepo vpada v tisti čas v letu, ko se spominjamo njegovega dela in ki nas hkrati opozarja na to, naj ne pozabimo na svoj jezik. Lepo je brati lepo dovršeno delo.

LP, Lidija

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
12. 02. 2014 ob 00:34
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 10:20

Sonet o Prešernu

Zadene ga, ko se je narmanj nadja,
iz nje oči v srce ljubezni strela,
kot Savla, ki v Damasku oslepela
unstranske glorje luč je iznenada,

de potlej več ni hodil pota kriva.
Tako ga njenih zvezd sijaj prevzame,
de v srcu koj mu tale sklep nastane:
s soneti luč ji tako vžgem za živa,

 

ki še na sodni dan ji bo svetila.

Poet drago je plačal svojo gesto!
Res še slovencem tisti venec sije

v noč, toda kaj mu zdaj vsa poezija,
kaj mu nesmrtna slava, vpliv, prvenstvo,
ko s strtim srcem tužno v jami gnije...


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

valjo
Napisal/a: valjo

Pesmi

  • 08. 02. 2014 ob 08:19
  • Prebrano 1419 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 424.59
  • Število ocen: 11

Zastavica