telo seva

PREGRET STROJ

brezkompromisno vrti pogonsko vreteno

a piskajoči zvok iz notranjosti

priča o boju

med lastno voljo

in tujim idealom

enakomeren predirljiv žvižg

ostrega kovinskega okusa

boleče zveni povsod

najbolj na stikih z drugačnostjo

hreščeče cviljenje osi

zveni kot obup ranjene živali

in škripajoč žvenket

so okovi

pred katerimi že dolgo beži

nemočne roke strojevodje

hladijo vročično čelo

in skrbijo da v notranjost

ne prodre prehladen zrak

vem

da se bo nekega dne ustavil

a tokrat ne

ne še tokrat

v telesu je še dovolj moči

da obgrize neskladnosti

obrusi groba neujemanja

in zgladi površine dotikov

preveč je še volje po vrtenju

in v zarjavelih okovih

lepo uspevajo

pomladne lončnice

Milan Novak