Dva
Dve sonci rasteta na mojem oknu.
Eno rdeče pekoče in drugo karamelno nežno
ovijata neskončne vitice okoli pobeglih lastovic,
ki sedijo na električnih žicah modernega sveta.
Včasih zaideta, se skrivnostno potuhneta
med rjavo ob robovih in včasih ju moram iskati,
odpreti okno in kričati njuni imeni,
ko se igrata nad pregloboko vodo.
Včasih sijeta čisto bledo
in drugič me slepita
s svojimi težkimi žarki.
Dve sonci rasteta na mojem oknu.
Le včasih pozabita, da znata sijati.
urednica
Poslano:
03. 02. 2014 ob 20:40
Spremenjeno:
03. 02. 2014 ob 20:46
... za dva pesnika (in vse ostale, ki včasih pozabite, da znate sijati :D)
Lep večer, Shadow
misliš DVE SONCI? Sonce je namreč srednjega spola (ni izjem ali možnosti, da bi lahko bilo drugače:))), zato popravi tudi napake v tekstu, ki so posledično nastale.
LP, lidija
Uf, hvala...napaka prirojena z narečjem ... :P
Lp, Shadow
Poslano:
04. 02. 2014 ob 17:38
Spremenjeno:
05. 02. 2014 ob 13:00
Čudovita pesem za dva pesnika in za ostale, ki sijejo drugače. Tudi če kdaj pozabijo. :-)
Lp,
Vesna.
Hvala :)
Lp, Shadow
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 03. 02. 2014 ob 20:39
- Prebrano 766 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 286.2
- Število ocen: 11