NEPREMIČNE GMOTE

oblaki

ki teden dni visijo

čez rob potrpežljivosti

se v tem času zmešajo

v kompaktno sivino

in le rahli odtenki te

mlečne neskončnosti

dajejo slutiti

v kakšnem zamahu je

očem skrito sonce

NEPREMIČNE GMOTE

so vsak dan nižje

sesedajo se na zvonike

in vrhove smrek

Vsakič ko sivine potemnijo

se začno nad zasnežena strnišča

stegovati dolgi megleni jeziki

ki ližejo debelo snežno skorjo

Iz nje vabijo tihe vzdihe

hranijo se z njeno hladno sapo

Tik preden mrak prekrije še en dan

se že nabuhli jeziki

dvignejo do krošenj

in se hrapavo podrgnejo

ob slemena streh

Takrat jih dosežejo pogoltna usta oblakov

in meje objema se zabrišejo

v gluhoto noči

Milan Novak

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 02. 2014 ob 20:01

Nebo, ki pritiska in prikazni dreves, potisnjene k tlom z ledenim oklepom. Vse to vidim, kar vidimo te dni in hkrati  nepremične gmote berem kot notranje čtivo, ki skriva dele duše, na katere pritiska zunanje življenje. Čestitke,

Ana

Zastavica

Milan Novak

Poslano:
04. 02. 2014 ob 09:42

veseli me, Ana, da si "ujela" dvojnost mojega izraza. več ali manj so vse moje takšne, da dogodki zunaj iščejo zrcalo nekega notranjega stanja.

hvala.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Milan Novak
Napisal/a: Milan Novak

Pesmi

  • 03. 02. 2014 ob 11:37
  • Prebrano 860 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 505.06
  • Število ocen: 15

Zastavica