SREDI ZIME
Na razgledišču
iščem tvojo senco.
Kakor kip sem,
obdan s trnjem
in češnjo na ustih.
Misel se me dotika
s konicami prstov.
Podobe še nosim v rokavu.
Kakor freske so,
ki prepevajo v zboru.
Ni mi dovolj,
da me prekriva hlad
in belina.
Vztrajam
in umiram v ruševinah.
Kakor cvet sredi zime.
ja,...tako je...
lp, Essentia :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 31. 01. 2014 ob 11:17
- Prebrano 918 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 298.09