Spomin mladostni se mi včasih sanja

iz neke daljne in srečnejše dobe;

med vikendi hodila na sprehode

odkrivat v bližnji gozd sva čar šumljanja,

neznanih rož, dreves, tolmunov, barja

uhojenih pešpotov in svobode.

Je od takrat preteklo mnogo vode,

umetnik si postal, a nič denarja

gorja ti dosti ta poklic zavdal je,

odhajaš zdaj v tujino, poln vedrine

ves prerojen na krilih sanj, prostosti

in jaz ti voščim srečo, mir in zdravje

cilje izpolnjene, a domovine

ubožne ne pozabi in mladosti.

Matej Krevs