Svet zunaj ujamem v besedo. Kot potovanje

živim in igrača nekomu postanem objem za lahko noč.

Svet potem ujamem v poljube tišine in oči rišejo

tvoj in moj obraz, se pogovarja tudi nekdo

ki samo opazuje vse to kot molitev. Roke

v dotiku postanejo svet. In vsak nov dan.

Tu spodaj pred bivanjem vseh zvezd stojim. Neprodušen

prostor v meni kot stenska ura med slikami amaterskih slikarjev,

ledenik ali vulkan. Vse teče, tudi v meni, tudi tu spodaj,

kjer nikoli ne mirujem. Samo ta trenutek sem se ustavil zaradi teh besed.,

zaradi vseh tistih rek, potokov, zaradi vseh tistih globin. Vode

in velika valovanja. Val in še en val in še en val. Tukaj sem,

sredi peskovnika razpada koža kače.

Tukaj sem, da preverim vse moje trditve.

Tudi tiste lažne, tiste boleče, tiste blazne.

Tukaj sem, da preverim vse neverjetno,

ves nemir in strah. Skrivanje občutkov.

Tukaj sem, da preverim in doživim obljube,poraze in zmage.

Tukaj sem, da preverim,

ali lahko povem dovolj laži,

dovolj resnic, da pokažem dovolj čustev.

Tukaj sem, da nadležno sprašujem in odgovarjam.

Naj bo!

Tukaj sem tudi, da včasih malo počivam.

Zato me ne motite, kadar sem

dobre volje, kadar sem tukaj!

pirantri