JESEN JE Z DREVJA PADLA
Utrujena jesen
je z drevja padla,
na zemljo legla je,
čez mah in steze znane,
da korak zastane,
ko zaman jih išče
in po listju brodi.
Prav kakor misel blodi
in iz spominov vabi
dni tistih zlatih dar,
ko koraki so ob sebi
imeli druge in poti
jim niso bile mar.
je z drevja padla,
na zemljo legla je,
čez mah in steze znane,
da korak zastane,
ko zaman jih išče
in po listju brodi.
Prav kakor misel blodi
in iz spominov vabi
dni tistih zlatih dar,
ko koraki so ob sebi
imeli druge in poti
jim niso bile mar.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: daya
- 21. 11. 2008 ob 09:39
- Prebrano 704 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155
- Število ocen: 5
