Nekoč boš
prišel
odprl boš
velika
železna vrata
in z počasnimi
koraki
stopal
po stezi
postlani
z listjem
hiša
vsa v pajčevinah
bo še vedno
tam kot nekoč
in moja duša
ujeta v njej
da sodi
prišleke
nekoč boš
prišel
da položiš
svojo zgodbo
na oltar
zgodovine
računi so dolgi
nisi vedel
dolgovi neporavnani
nisi niti sanjal
otroci živi
nisi slutil.

Joakim