
Mrazoten januar, šest sveč
mi trepetaje sveti,
srcé prevzame stih goreč,
oj, moram ga izpeti.
Črnilnik vzamem in pero,
pogledam po vsemirju,
predramim staro čumnato,
praskáje po papirju.
Naj verz bo še tako čutèč,
da skušam ga zatreti,
s peresa plane ves buhtèč,
kot ogenj v grajski kleti.
A zunaj mir, tih januar,
kot kak premražen starec,
močno potegne naš zvonar
čez bron en sam udarec.
Si rečem, pozno je, šest sveč
prestavim bližje k laktu,
da plamen komaj še brlèč,
zatrepeta mi v taktu.
Nenaden gib, saj ni prepih,
zakolnem pri hudirju,
odplakne tintnik ves navdih,
s črnilom po papirju.
odlično!
predlagam popravek tule (da akcent pri srcu ne bo prisiljeno na r)
skoz' srce plane stih gorèč,
(skoz' misli, iz duše, ... itd, še veliko možnosti je, razen, če vztrajaš pri srcu, potem bo treba kaj obračati: srcé prevzame stih goreč, srce razvname stih ... itd.) Pozor, glagol plane imač tudi v tretji kitice, torej bo bolje izbrati kaj drugega.
in tukaj:
da plamen komaj še brlèč,
zatrepeta v taktu. (v ni samostojen zlog, predlagam dodatek, npr. zatrepeta mi v taktu ali podobno ...)
LP, lidija
Seveda, Lidija, kapo dol. Tvoji nasveti so vedno neprecenljivi.
Popravljeno!
Bravo!!!
LP, ob potoku
Dobra, popolna rimanka o tem, kako navdih včasih izpuhti, še preden mu pero ali prsti na tipkah tastature lahko sploh začnejo slediti. Pesem s pridihom humorja in hkrati tudi s kančkom grenkobe.
LP, lidija
Krasna pesem z odlično vsebino! Bravo!
lp, Essentia
Čestitke! Ficra_zom, moram dodati, da sem navdušena ob tvojih rimah.
Lp. dama
Hvala, dama!
Res odlična čestitke tudi iz moje strani
lp, Mateja
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ficra_zom
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!