Tiho dežujejo
budne misli.
Ledeni hlad zveni,
s tišino je ubran
v dremotno noč.
Pred oknom bor
nariše čipko
na veliko belo luno.
Z zvonika dva udarca.
Po asfaltni poti
koraki hitri
in zvok ključa v vratih.
Tišina, v drobce strta,
spet se zlepi,
zaniha veja bora
v dihu vetra.
Brez konca v kotu
kapljajo sekunde,
drobci časa
in življenja.

daya