JESEN
Veter tiho spleta trave,
nežno tke čez goličave
drobne kaplje in vonjave
trudne zemlje in otave.
Leno lezejo čez hrib meglice,
drevje si oblači zlate rokavice,
sonce komajda še boža lice,
dobre stare matere vodnice.
Noč si dela je pod glavo sanje,
gozd počasi tone v mirno spanje,
čaka le še, da se mu nasmeje,
topla radost belo spletene odeje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: elenamaja
- 26. 01. 2014 ob 19:24
- Prebrano 627 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 163.88
- Število ocen: 6
