Pomirjeno sedim ob flaši vina,
podarjena, danes bila je res prva,
tako, čisto življensko, srce uživa,
razmišljam o življenju, ne, ne,
nikakor ne popivam, ali podobne
stvari, premišljujem o trpljenju,
pač tako, se malo nalivam, saj
veste tisto žlahtno kapljo in
sem sam sebi prijatelj, kot se
spodobi, pa prosim, ne bodite
zdaj grobi, vsak ima svoje dobre
in slabe strani, vsak se trudi,
da preživi, da ne zastane, zamudi,
saj veste, kako to gre, če so ti
zvezde vse zveste in se sreča smeji,
se mora odpreti, te sonce ogreti,
posijati na tvoje mokre sledi,
jih posušiti mokrote, natrositi
orehov in razne dobrote, da tudi
jaz ali pa ti, vsaj nekdo začuti,
da lahko je toplo, čeprav nismo
obuti .., in nimamo plašča, da ne
omenjam avta in hiše, pa tiste
vse bogastva niše, da tudi nam
življenje vsaj nekaj zapiše ...
Lep dan Vam želim, veliko sonca,
tudi meni, da zaspim brez zamer,
pod mostom, ovit v Večer ...
Tudi Delo prav pride, a k nam
bolj poredko zaide ...

gabriel stormer

gabriel stormer