Tu na zemlji so vsi pogoji da čustvujem.
Čustva so energija med materialnim in ničem.

Kakšna čustva bom kreiral je odvisno od mojega zavedanja,
ki je pogojeno tudi s predniki in dosedanjimi inkarnacijami.

Ni naključje, da razmišljam in delujem tako.
Edina pot, ki pelje v pravo smer je še več zavedanja.

Ves smisel obstoja prekrivata um in logika z nevidno kopreno.
Zbrati pogum in odločnost,
da presežem poznano in začnem končno v celoti poslušati svoje srce,če temu lahko tako rečem.

To v meni neugasljivo tli in čaka na kisik odločnosti.
Sedaj vem, da je moje telo tempelj v katerem se um priklanja duši.

Moja molitev je ... ljubezen in sočutje do svoje lastne troedinosti, ki me le absolutno zlita pelje naprej po pravi poti.

Da sem lahko tole zapisal gre zahvala ravno tebi, ki to bereš.

Na koncu koncev smo vsi eno.

Franc Tominec