IZPITI LOJ
Prodal bi sebe za vse kar tule je
Jedel listje bi gnilo med vejami evolucije
Skoraj zemlja je tvoj jezik ki me pika
Mrtva slika v rokavu črne tvorbe mi mežika
Nisem bil več kot sem in sploh nisem
Bolečina tistih misli med nevednim potovanjem
Vedno znova padem globlje v tišino
Hrup prevzame dušo naše dobe zgodovino
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zoran Peternelj
- 25. 01. 2014 ob 13:12
- Prebrano 519 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 88.85
- Število ocen: 5
