JEZDIM STARO KLJUSE
Kužna znamenja.
Pogovori oblikovalci naših podob in pritrkovalci nasmehov.
Mrmrajoči menihi in cirkuški artisti naših duš besede.
Zgrbančene. V prepovedanem kriku
sedim nasmejan dojenček in prepevam.
In ogenj sem in režem tišino. V jok.
Odraščam v smrt. Hodim vase in se zopet vračam.
Utrujen in zamazan stojim jaz, bojevnik
kdo ve čigave svobode. In kričim
in pojem
in plešem
in žvižgam.
Tihotapim se vase, potepuh.
Zemlja sem. Suh in žejen. Hočem se naseliti
v vaše dlani. Se sprehajam. Podivjan konj.
V z zgodbi o dečku, ki je osle kazal. Nekomu
sredi množice besed dolga pisma pišem.
So kot zavetja pred temo. Vstopam.
V morje med ribje ikre. Kot reka bivanj.
Z vašimi solzami. Rišem kričanje.
Razvajen.
V barvah mladih slikarjev jezdim staro kljuse.
Zelo močna, metaforično bogata in sveža pesem (razen "kužnih znamenj"). So pogovori, besede kužna znamenja? Ogenj zaduši kugo, reže tišino ... Pesem zajame celoto nekega subjekta, ki se čuti del vsega (in v tem izgubljen in najden, a "čigav"?). Pesem prežema energičnost, a v zadnjem verzu jo postavi pod vprašaj - saj je kljub vsemu (vsem "barvam") le isto staro kljuse ... Zanimiva poanta in pesem, ki vabi k razmišljanju in hkrati okušanju vseh prispodob.
Še pripombe: pritkovalci? Gre za zatipkano besedo? Morda pritikovalci?
V z zgodbi (en z preveč), mmladih.
Lp,
Kerstin
..hvala za komentar. Z veseljem bom prebrskal po mojih zbirkah pesmi, ter jih poslal. Pesmi so bile do sedaj vedno ocenjene kot celota, kot zbirka. Tako, kot so sedaj tu na portalu pa še ne. Zato sem vsakega komentarja vesel.
Lp.Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pirantri
- 24. 01. 2014 ob 21:45
- Prebrano 1111 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 414.25
- Število ocen: 14