močna

lp

res močna  zadene tja v dušo

lp, levcek

<!--[if gte mso 9]><xml> 14.00 </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin-top:0cm; mso-para-margin-right:0cm; mso-para-margin-bottom:10.0pt; mso-para-margin-left:0cm; line-height:115%; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri","sans-serif"; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-fareast-language:EN-US;} </style> Pozdravljena Essentia.

Zelo močna pesem!

Povabila bi te k razmisleku o določenih delih.

Iz uvelega telesa
se izceja urin
in utekočinjeno blato.
Brišem tvoje pore,
tvoj ponos, ki izginja pod rjuho.
Mazilim vneto kožo
in odstranjujem mikrobe,
ki se lepijo nate.
Slikam žolč,
jetra in odmrlo slinavko.
Osvetljujem jih s hladno svetlobo.
Bdim nad tvojimi ostanki,
ki usihajo.  – tale verz bi vrgla ven, ker tako puščaš upanje do konca in koncu potem dodaš večji naboj (Torej – Bdim nad tvojimi ostanki. Neslišno.)
Neslišno.
V zamaknjenosti
prepoznaš bolečino.
Prekrita si z ovijalkami,
ki se pripenjajo na tvoje ožilje.
Napolnjena si z bolnimi kepami
in jedko tekočino.
Ujeta si v usnjato povrhnjico,
neštetokrat prebodeno do kosti   - prebodeno do kosti zveni malce klišejsko (samo kot opomba)
in razparano s skalpelom.
Izruvali so tvojo zavest
in jo položili na pladenj.
Resnico zapišem z rdečo.    Resnico? Hm. Pri tem verzu sem se kar malo pomatrala. Ali spada v celoten kontekst? Resnico imaš v zaključku, ne da bi uporabila te besede. Mogoče bi bilo boljše, če bi napisala nekaj v smislu – Na tvoj list zapišem z rdečo. Ker se gre o njej (tako to jaz berem)? Čeprav je ta, ki pripoveduje vpleten v pripovedovanje. A govori njeno zgodbo.

Greš brez odpustnice.
Domov.
Duša se vselej vrne domov.

Pri zaključku bi pa rekla, da je preveč razlagalen. Pesem bi bila močnejša, če bi bil zaključek v smislu:

Domov greš brez odpustnice.

Ali pa samo ; Greš brez odpustnice.

Zakaj? Ker se potem mora bralec dokopati do odgovora. In ko se, še bolj zadane.

Upam, da nisem preveč posegala vate.

Ne jemljem te pesmi kot nekaj samoumevnega kot nekaj, kar mi ni blizu.
Zelo se me je dotaknila.

In imaš zelo močne momente v njej – npr. hladna svetloba. Kako je lahko svetloba hladna? – Tista, ki ne prihaja od sonca …

In ostale, ki jih ne bi razlagala, ker so zelo zgovorne in bi lahko porušila njihovo intimnost z razlaganjem.

Močna!

vse dobro,
Tea

Tea, hvala! Zelo sem vesela tvojega komentarja.

ujeta si v usnjato povrhnjico,

razparano s skalpelom

do poroznih kosti. (mogoče se na tak način izognem klišeju-prebodeno do kosti)

resnico zapišem z rdečo-sem mislila kot nek rezultat, ki ga zapišem, spoznanje do katerega sem prišla,..Na tvoj list napišem spoznanje z rdečo.Ali morda izpustim spoznanje?

Glede zaključka se strinjam, ker sem že včeraj začela razmišljati, da preveč razlagam, pa še dvakrat ponovim, da gre domov,...

Domov greš brez odpustnice je dovolj.

lp, Essentia

Me veseli, da ti je v pomoč.

Porozne kosti so super. Edino vrstni red mi je malo čuden, kakor si zgoraj napisala. Čudno se prebere. Če malo še premečeš besede?

Glede spoznanja pa ... Če je lirski subjekt zdravnica ali medicinska sestra potem je najbrž že prej vedela, da se stvar bliža koncu? Ali pa jo je užalostilo, ker je imela upanje do zadnjega in je zdaj končno uvidela, da gre stvar res h koncu ... Ja, bi šlo.

Kakor čutiš. :)

lp, Tea

Tea, resnično sem ti hvaležna za tole pomoč!

Popravila sem pesem.

Lep večer,

Essentia

Nisva se razumeli edino pri enem delu pesmi.

Bdim nad tvojimi ostanki,

ki usihajo.  – tale verz bi vrgla ven, ker tako puščaš upanje do konca in koncu potem dodaš večji naboj (Torej – Bdim nad tvojimi ostanki. Neslišno.)

Neslišno.

Pustila bi :

Bdim nad tvojimi ostanki.

Neslišno.

Ker potem preideš nanjo. Tukaj je močan moment, ko se lirski subjekt potopi v njeno bolečino. Oz. odnos postane bolj oseben kot je bil prej. 

Če se strinjaš, če ti je všeč.

Pretresljiva pesem o ujetosti človeškega telesa, o nezmožnosti delovanja in spopadanja z (lastnim) umiranjem. Telo jemljemo samoumevno, dokler se z njim kaj slabega ne pripeti. Lirski subjekt se postopoma iz vsakdanjega (službenega) dela pretopi odnosno vanjo. Kaj ona čuti? Na koncu njunega odnosa sledi spoznanje, da bo ženska končno odšla domov. Kam pa prepuščam svobodi prosto pot.

Soba 2 bi pa lahko bil naslov ene pesmi v ciklu.

Čestitke!

vse dobro,

Tea

joj, šele danes sem videla, da sem vse skupaj brisala. Popravljeno.

Hvala za popravke, predvsem za pomoč, ki si mi jo nudila!

Hvala za tako lep komentar-razlago pesmi!

vse dobro, Essentia

Tudi mene je veselilo, Essentia. :)

lp,

Tea