Zunaj mrakoba,
v meni tesnoba.
Mehki prsti dežja
biserno zaveso tko.
Za njo morda -
misli sanjajo -
je nekje za oblaki
sonce skrito,
jutro sveže, umito
za mrakom čaka
in ura vsaka
morda kaj lepega prinese,
otroški smeh raztrese
po domu osivelem.

V življenju obledelem
se obarva vsak dan zase
in iz semena upanja
vsak dan
majhna sreča zrase.

daya