Nekatere besede

me slačijo,

vlečejo dol oblačila,

odkrivajo delček za delčkom

še toplo kožo.

Včasih se sama razgalim,

kot bi stala pred ogledalom

in gledala kako postajam gola.

A včasih se potegnem vase,

včasih ne maram,

da je moja koža brez obleke,

takrat se pokrivam z besedami,

oblačim se v belo zimo,

ki obljubljena prihaja že jutri.

Nataknem si več slojev oblek

in ne pozabim na šal preko ust

in kapo, ki mi lepo prikrije

lase brez frizure.

Na roke si nataknem rokavice,

ki imajo gole prste

in si prižgem ogenj.

Oblečena in slečena,

saj v prenesenem smislu

sem lahko oboje.

IŽ-lev